بَيَانُ كُفْرِ وَضَلَالِ مَنْ زَعَمَ أَنَّهُ يَجُوزُ لِأَحَدٍ الخُرُوجُ مِنْ شَرِيعَةِ مُحَمَّدٍ ﷺ
Ho hlakisa bokoenehi le tahleho ea ea reng ho lumelletsoe hore motho e mong a tsoe kantle ho molao oa Moprofeta Muhammad ﷺ
لِسَمَاحَةِ الشَّيْخِ العَلَّامَةِ
عَبْدِ العَزِيزِ بْنِ عَبْدِ اللهِ بْنِ بَازٍ
رَحِمَهُ اللهُ
Mongoli Setsibi se hlomphehang Shaykh
ʼAbdul ʼAziz ibn ʼAbdullah ibn Baz
بِسْمِ اللهِ الرَّحمَنِ الرَّحِيمِ
Lengolo la leshome le metso e ’meli:
Ho hlakisa bokoenehi le tahleho ea ea reng ho lumelletsoe hore motho e mong a tsoe kantle ho molao oa Moprofeta Muhammad ﷺ
Thoriso li be ho Allah, Morena oa lintho tsohle 'me khotso le litlhohonolofatso li be ho Mokoallo oa Baporofeta le Baromuoa, Moporofeta oa rona Muhammad, ho ba lelapa la hae le barutuoa bohle ba hae.
Ho tsoela pele: Ke balile sengoliloeng se phatlalalitsoeng koranteng ea Asharq Al-Awsat khatisong ea palo ea (5824) ka letsatsi la 5/6/1415 H, se ngotsoeng ke ea ipitsang: Abdul Fattah Al-Hayek, tlas'a sehlooho se reng: (Kutloisiso e Fosahetseng).
Kakaretso ea sengoliloeng sena ke: Ho latola ha hae se tsebahalang e le karolo ea bohlokoa le e tlamang ea bolumeli ba Islam ka mongolo (litemana) le ka tumellano ea litsebi tsa Islam (Ijma); e leng hore molaetsa oa Muhammad ﷺ ke oa batho bohle, le ho iponahatsa ha hae hore mang kapa mang ea sa lateleng Muhammad ﷺ le ho mo mamela, empa a lula e le Mojuda kapa Mokreste, o ntse a le holim'a bolumeli ba nnete. Ho feta moo, o ile a nyenyefatsa Morena oa Mafatsʼe (Hlohonolofatso le Lithoriso li be ho Eena) mabapi le bohlale ba Hae ba ho otla kuffār (banyefoli) le bahanyetsi, mme a nka hoo e le ntho ea lefeela (papali).
O ile a sotha litemana tsa bolumeli, a li beha libakeng tseo li sa lokelang ho ba ho tsona ’me a li toloka ho latela litakatso tsa hae. O ile a furalla bopaki ba Shari‘ah le litemana tse hlakileng tse bonts'ang hore molaetsa oa Muhammad ﷺ o rometsoe ho batho bohle le hore ea utloileng ka Eena empa a sa mo latele ke moikaketsi ea sa lumeleng le hore Allah Ha A amohele bolumeli bo bong ntle le Islam. Hape ho na le litemana tse ling tse ngata tse hlakileng tseo a ileng a li furalla, ele hore batho ba hlokang tsebo ba ka thetsoa ke mantsoe a hae. Seo a se entseng ke bofetoheli bo hlakileng khahlanong le Islam, ho koenehela tumelo ea Islam le ho latola Allah Ea Matla ʼOhle le Moromuoa oa Hae ﷺ. Sena se tsejoa hantle ke ba nang le tsebo le tumelo ba balileng pale eo, kaha ba hlokomela ka ho hlaka hore ena le lipolelo le mehopolo e hanyetsanang le lithuto tsa Islam.
Mosebetsi oa mmusi (moetapele oa naha) ke ho mo isa lekhotleng hore a laeloe ho baka le ho sokoloha, le hore a ahloleloe ho ea ka seo Molao o Hloekileng oa Islam (Shari‘ah) o se laelang.
Allah Ea Matla ʼOhle O hlakisitse hore molaetsa oa Muhammad ﷺ o akaretsa batho bohle le li-Jinn tsohle le hore ho mo latela ke setlamo ho bona kaofela. Taba ena e tsejoa ke Lemoseleme le leng le le leng le nang le tsebo leha ele e nyane feela; ha e patehe ho mang kapa mang har’a Mamoseleme ea nang le karolo e fokolang ea tsebo.
Allah EA phahameng O itse:
﴿قُلۡ يَٰٓأَيُّهَا ٱلنَّاسُ إِنِّي رَسُولُ ٱللَّهِ إِلَيۡكُمۡ جَمِيعًا ٱلَّذِي لَهُۥ مُلۡكُ ٱلسَّمَٰوَٰتِ وَٱلۡأَرۡضِۖ لَآ إِلَٰهَ إِلَّا هُوَ يُحۡيِۦ وَيُمِيتُۖ فَـَٔامِنُواْ بِٱللَّهِ وَرَسُولِهِ ٱلنَّبِيِّ ٱلۡأُمِّيِّ ٱلَّذِي يُؤۡمِنُ بِٱللَّهِ وَكَلِمَٰتِهِۦ وَٱتَّبِعُوهُ لَعَلَّكُمۡ تَهۡتَدُونَ158﴾
{E-re: Lona batho! Kannete nna ke Moromuoa oa Allah ho lona kaofela, Eena eo borena ba maholimo le lefats’e e leng ba Hae. Ha ho molimo ofe kapa ofe o lokelang ho rapeloa ka ’nete ntle le Eena. O fana ka bophelo ebile O oa bo nka. Kahoo lumelang ho Allah le ho Moromuoa oa Hae, Moprofeta ea sa tsebeng ho bala le ho ngola, ea lumelang ho Allah le mantsoe a Hae. Mo lateleng e le hore le tle le tataisoe 158} [Al-A'raf: 158] ʼMe EA phahameng O re:
﴿...وَأُوحِيَ إِلَيَّ هَٰذَا ٱلۡقُرۡءَانُ لِأُنذِرَكُم بِهِۦ وَمَنۢ بَلَغَ...﴾
{...’Me Qur’an ena ke e senoletsoe hore ke le hlokomelise ka eona, le bohle bao e tla ba fihlela...} [Al-An'am: 19]. Ea Matla Phahameng O boela A re:
﴿قُلۡ إِن كُنتُمۡ تُحِبُّونَ ٱللَّهَ فَٱتَّبِعُونِي يُحۡبِبۡكُمُ ٱللَّهُ وَيَغۡفِرۡ لَكُمۡ ذُنُوبَكُمۡۚ وَٱللَّهُ غَفُورٞ رَّحِيمٞ31﴾
{E-re: Haeba le rata Allah, joale ntateleng, Allah o tla le rata ’me A le tšoarele libe tsa lona. Allah ke Ea Tšoarelang haholo, Ea Mohau} [Al-Imran: 31]. 'Me Ea Phahameng O itse:
﴿وَمَن يَبۡتَغِ غَيۡرَ ٱلۡإِسۡلَٰمِ دِينٗا فَلَن يُقۡبَلَ مِنۡهُ وَهُوَ فِي ٱلۡأٓخِرَةِ مِنَ ٱلۡخَٰسِرِينَ85﴾
{’Me mang kapa mang ea labalabelang bolumeli bo bong bosele ntle le ba Islam, bo ke ke ba amoheloa ho eena, ’me ka Letsatsi la Bofelo o tla ba har’a ba lahlehetsoeng 85} [Al-Imran: 85]. Ea phahameng O boela A re:
﴿وَمَآ أَرۡسَلۡنَٰكَ إِلَّا كَآفَّةٗ لِّلنَّاسِ بَشِيرٗا وَنَذِيرٗا...﴾
{'Me Ha Rea u romela haese mohau ho batho bohle, mofani oa litaba tse monate le mohlokomelisi...} [Saba: 28]. ʼMe Ea phahameng O boetse O re:
﴿وَمَآ أَرۡسَلۡنَٰكَ إِلَّا رَحۡمَةٗ لِّلۡعَٰلَمِينَ107﴾
{'Me Ha Rea u romela [Oho Muhammad], kantle le hore u be mohau ho mafats'e ʼohle 107} [Al-Anbiya: 107]. Ea Matla Phahameng O itse hape:
﴿...وَقُل لِّلَّذِينَ أُوتُواْ ٱلۡكِتَٰبَ وَٱلۡأُمِّيِّـۧنَ ءَأَسۡلَمۡتُمۡۚ فَإِنۡ أَسۡلَمُواْ فَقَدِ ٱهۡتَدَواْۖ وَّإِن تَوَلَّوۡاْ فَإِنَّمَا عَلَيۡكَ ٱلۡبَلَٰغُۗ وَٱللَّهُ بَصِيرُۢ بِٱلۡعِبَادِ﴾
{...’Me u re ho ba filoeng Lengolo le ho ba sa tsebeng ho bala le ho ngola: ‘Na le inehetse ho Allah?’ Haeba ba inehela, kannete ba tataisitsoe; empa haeba ba furalla, mosebetsi oa hao ke ho fetisa molaetsa feela. Allah O bona bahlanka bohle} [Al-Imran: 20]. 'Me Eena Ea Holimo-limo O itse:
﴿تَبَارَكَ ٱلَّذِي نَزَّلَ ٱلۡفُرۡقَانَ عَلَىٰ عَبۡدِهِۦ لِيَكُونَ لِلۡعَٰلَمِينَ نَذِيرًا1﴾
{Ho hlohonolofetse Ea theotseng Al-Furqān ho mohlanka oa Hae, hore e be molemosi ho mafatše ’ohle} [Al-Furqan: 1].
E tlalehiloe ke Al-Bukhari le Muslim ho tsoa ho Jabir - eka Allah A ka khahlisoa ke Eena - hore Moporofeta - khotso ebe le Eena - o itse:
«أُعْطِيتُ خَمْسًا لَمْ يُعْطَهُنَّ أَحَدٌ قَبْلِي: نُصِرْتُ بِالرُّعْبِ مَسِيرَةَ شَهْرٍ، وَجُعِلَتْ لِيَ الْأَرْضُ مَسْجِدًا وَطَهُورًا، فَأَيُّمَا رَجُلٍ مِنْ أُمَّتِي أَدْرَكَتْهُ الصَّلَاةُ، فَلْيُصَلّ، وَأُحِلَّتْ لِيَ الْمَغَانِمُ، وَلَمْ تُحَلَّ لِأَحَدٍ قَبْلِي، وَأُعْطِيتُ الشَّفَاعَةَ، وَكَانَ النَّبِيُّ يُبْعَثُ إِلَى قَوْمِهِ خَاصَّةً، وَبُعِثْتُ إِلَى النَّاسِ عَامَّةً».
“Ke filoe lintho tse hlano tseo ho seng motho ea kileng a li fuoa pele ho 'na: Ke filoe tlholo ka ho jala tšabo (lipelong tsa lira tsa ka) sebaka sa leeto la khoeli, ke etselitsoe lefatše hore e be sebaka sa thapelo le se hloekisang (bakeng sa ho itlhoekisa ka mobu/Tayammum), kahoo monna ofe kapa ofe oa sechaba sa ka eo nako ea thapelo e mo fihlelang a ka rapela hona moo, ke lumelletsoe ho nka likhapo tsa ntoa (thepa e hapiloeng ntoeng) tseo ho seng motho ea kileng a li lumelloa pele ho 'na, ke filoe matla a bokena-lipakeng (Shafa'ah), 'me baporofeta ba pele ba ne ba romeloa ho lichaba tsa bona feela, empa 'na ke rometsoe ho batho bohle ka kakaretso.”
Sena ke polelo e hlakileng ea hore molaetsa oa Moporofeta oa rona Muhammad ﷺ ke oa batho bohle le hore o akaretsa lefats'e ka bophara le hore o hlakotse melao eohle e tlileng pele ho eena 'me mang kapa mang ea sa lateleng Muhammad ﷺ
ebile a sa mo mamele ke ea sa lumeleng le moetsa-libe, ea ts'oaneloang ke kahlolo ea hae, Ea Phahameng O itse:
﴿...وَمَن يَكۡفُرۡ بِهِۦ مِنَ ٱلۡأَحۡزَابِ فَٱلنَّارُ مَوۡعِدُهُۥ...﴾
{... 'me ea sa lumeleng ho eona har'a lihlopha tse fapaneng - Mollo ke sebaka sa bolulo seo a se ts'episitsoeng...} [Hud: 17]. 'Me EA phahameng O itse:
﴿...فَلۡيَحۡذَرِ ٱلَّذِينَ يُخَالِفُونَ عَنۡ أَمۡرِهِۦٓ أَن تُصِيبَهُمۡ فِتۡنَةٌ أَوۡ يُصِيبَهُمۡ عَذَابٌ أَلِيمٌ﴾
{...Kahoo ba hanyetsang taelo ea hae ba tsʼoanetse ho ela hloko, esere ba oeloa ke fitnah kapa ba oeloa ke kotlo e bohloko} [An-Nur: 63]. 'Me Ea phahameng O itse:
﴿وَمَن يَعۡصِ ٱللَّهَ وَرَسُولَهُۥ وَيَتَعَدَّ حُدُودَهُۥ يُدۡخِلۡهُ نَارًا خَٰلِدٗا فِيهَا وَلَهُۥ عَذَابٞ مُّهِينٞ14﴾
{‘Me mang kapa mang ea sa lateleng taelo ea Allah le ea Moromuoa oa Hae 'me a feteletsa meeli ea Hae – O tla mo kenya kahar'a Mollo ho hlola teng ka ho sa feleng 'me o tla ba le kahlolo e tletseng lihlong} [An-Nisa: 14], Ea phahameng O boetse O re:
﴿...وَمَن يَتَبَدَّلِ ٱلۡكُفۡرَ بِٱلۡإِيمَٰنِ فَقَدۡ ضَلَّ سَوَآءَ ٱلسَّبِيلِ﴾
{…’Me mang kapa mang ea fetolang tumelo ka ho khetha ho se lumele, kannete o khelohile tseleng e otlolohileng} [Al-Baqarah: 108], ’Me litemana tsa Qur’an tse nang le moelelo ona li ngata haholo.
’Me Allah ea Phahameng o kopantse ho mamela Moromuoa ﷺ le ho mo mamela Eena, ’me O hlakisitse hore mang kapa mang ea khethang tumelo e ʼngoe ntle le ea Islam ke ea lahlehetsoeng; ha ho na letho le tla amoheloa ho tsoa ho eena, Ea Phahameng O itse:
﴿وَمَنْ يَبْتَغِ غَيْرَ الْإِسْلَامِ دِينًا فَلَنْ يُقْبَلَ مِنْهُ وَهُوَ فِي الْآخِرَةِ مِنَ الْخَاسِرِينَ85﴾
{ʼMe mang kapa mang ea labalabelang bolumeli bo bong bosele ntle le ba Islam bo ke ke ba amoheloa ho tsoa ho eena mme ka letsatsi la Kahlolo o tla ba har’a ba lahlehetsoeng} [Ali Imran: 85]. 'Me Ea Phahameng O itse:
﴿مَنْ يُطِعِ الرَّسُولَ فَقَدْ أَطَاعَ اللَّهَ...﴾
{Mang kapa mang ea mamelang Moromuoa o se a mametse Molimo} [An-Nisa: 80]. Ea phahameng O boetse O re:
﴿قُلْ أَطِيعُوا اللَّهَ وَأَطِيعُوا الرَّسُولَ فَإِنْ تَوَلَّوْا فَإِنَّمَا عَلَيْهِ مَا حُمِّلَ وَعَلَيْكُمْ مَا حُمِّلْتُمْ وَإِنْ تُطِيعُوهُ تَهْتَدُوا...﴾
{E-re: Mamelang Allah le be le mamele Moromuoa; empa haeba ba furalla, joale eena o jara feela seo a se laetsoeng, le lona le jara seo le se laetsoeng. Haeba le mo mamela, le tla tataisoa} [An-Nur: 54]. 'Me Ea phahameng O itse:
﴿إِنَّ الَّذِينَ كَفَرُوا مِنْ أَهْلِ الْكِتَابِ وَالْمُشْرِكِينَ فِي نَارِ جَهَنَّمَ خَالِدِينَ فِيهَا أُولَئِكَ هُمْ شَرُّ الْبَرِيَّةِ 6﴾
{Ruri, ba sa lumeleng har'a batho ba Buka (Bajude le Bakreste) le ba kopanyang Molimo le melimo e meng ea bohata (mushrikuna), ba tla ba kahar'a Mollo oa Lihele, ba hlole teng ka ho sa feleng. Ke bona ba babe ka ho fetisisa har'a libopuoa} [Al-Bayyinah: 6].
Muslim o tlalehile ho tsoa bukeng ea hae ea Sahih hore Moromuoa oa Allah ﷺ o itse:
«وَالَّذِي نَفْسِي بِيَدِهِ؛ لَا يَسْمَعُ بِي أَحَدٌ مِنْ هَذِهِ الْأُمَّةِ، يَهُودِيٌّ وَلَا نَصْرَانِيٌّ، ثُمَّ يَمُوتُ وَلَمْ يُؤْمِنْ بِالَّذِي أُرْسِلْتُ بِهِ؛ إِلَّا كَانَ مِنْ أَهْلِ النَّارِ».
“Ka Eena eo moea oa ka o leng letsohong la Hae, ha ho na motho leha e le ofe oa sechaba sena, ekaba Mojuda kapa Mokreste, ea utloang ka 'na 'me a shoa a sa lumele ho se fetisitsoeng ke nna, haese hore o tla ba har'a batho ba Mollo oa Lihele.”
‘Me Moromuoa ﷺ o ile a hlakisa ka liketso tsa hae le ka lipolelo tsa hae hore tumelo ea ea sa keneng Islamong ha e na thuso. O ile a loantša Bajuda le Bakreste, joalo ka ha a ile a loantša bahanyetsi ba bang. Hape o ne a amohela lekhetho la jizyah ho ba neng ba le fana har’a bona, e le hore ba se ke ba thibela ho fihla ha pitso ea Islam ho ba bang ba bona, le hore ea batlang ho kena Islamong a kene ntle le tšabo ea hore batho ba habo ba ka mo thibela, kapa ba mo sitisa, kapa ba mo bolaea.
Al-Bukhari le Muslim ba tlalehile, ho tsoa ho Abu Hurairah – eka Allah A ka khahlisoa ke Eena – ea ileng a re: Ha re ntse re le kahar'a Masjid, Moromuoa oa Allah ﷺ o ile a tsoa 'me o ile a re:
«انْطَلِقُوا إِلَى يَهُودَ، فَخَرَجْنَا مَعَهُ حَتَّى جِئْنَا بَيْتَ الْمِدْرَاسِ، فَقَامَ النَّبِيُّ ﷺ، فَنَادَاهُمْ فَقَالَ :يَا مَعْشَرَ يَهُودَ، أَسْلِمُوا تَسْلَمُوا، فَقَالُوا: قَدْ بَلَّغْتَ يَا أَبَا الْقَاسِمِ، فَقَالَ لَهُمْ رَسُولُ اللَّهِ ﷺ: ذَلِكَ أُرِيدُ، أَسْلِمُوا تَسْلَمُوا، فَقَالُوا: قَدْ بَلَّغْتَ يَا أَبَا الْقَاسِمِ، فَقَالَ لَهُمْ رَسُولُ اللَّهِ ﷺ: ذَلِكَ أُرِيدُ، ثُمَّ قَالَهَا الثَّالِثَةَ...».
“‘A re eeng ho Bajuda.’ Kahoo ra tsoa le eena ra ea ho bona. Moromuoa oa Allah (ﷺ) o ile a ema, a ba bitsa 'me a re,
‘Lona, sechaba sa Bajuda, amohelang Islam, le tla bolokeha.’
Ba re, ‘U se u fane ka molaetsa, Abu Al-Qasim.’
Moromuoa oa Allah (ﷺ) a re,
‘Ke sona seo ke se batlang, amohelang Islam, le tla bolokeha.’ Ba re, ‘U se u fane ka molaetsa, Abu Al-Qasim.’
Moromuoa oa Allah (ﷺ) a re,
‘Ke sona seo ke se rerileng.’ Eaba o pheta lekhetlo la boraro...” hadith e tsoela pele.
Se boleloang ke hadith ena ke hore: Moprofeta ﷺ o ile a ea ho batho ba tumelo ea Sejuda sebakeng sa bona sa thuto, eaba o ba memela Islamong, a re ho bona: “Kenang Islamong le tla bolokeha.” ’Me a pheta mantsoe ao ho bona makhetlo a ’maloa.
Ka mokhoa o tšoanang, Moprofeta ﷺ o ile a romela lengolo ho Heraclius a mo memela Islamong, ’me a mo tsebisa hore haeba a latola, o tla jara sebe sa batho ba ileng ba latola Islam ka lebaka la ho hana ha hae. Kannete al-Bukhari le Muslim ba tlalehile libukeng tsa bona tse tšepahalang (Sahihayni) hore Heraclius o ile a kopa lengolo la Moromuoa oa Allah ﷺ, ’me ha le baloa, ho ne ho ngotsoe:
«بِسْمِ اللَّهِ الرَّحْمَنِ الرَّحِيمِ، مِنْ مُحَمَّدٍ رَسُولِ اللَّهِ إِلَى هِرَقْلَ عَظِيمِ الرُّومِ، سَلَامٌ عَلَى مَنِ اتَّبَعَ الْهُدَى، أَمَّا بَعْدُ: فَإِنِّي أَدْعُوكَ بِدِعَايَةِ الْإِسْلَامِ، أَسْلِمْ تَسْلَمْ، وَأَسْلِمْ يُؤْتِكَ اللَّهُ أَجْرَكَ مَرَّتَيْنِ، فَإِنْ تَوَلَّيْتَ، فَإِنَّ عَلَيْكَ إِثْمَ الْأَرِيسِيِّينَ وَ
“Ka lebitso la Allah, Ea Mosa, Ea Lereko. Ho tsoa ho Muhammad, Moromuoa oa Allah, ho ea ho Heraclius, ʼMusi e Moholo oa puso ea Baroma. Khotso e be holim'a ba latelang tataiso. Ho tsoelapele: Ke u memela pitsong ea Islam. Inehele ho Islam 'me u tla sireletseha, inehele ho Islam 'me Allah O tla u fa meputso e 'meli. Empa haeba u furalla libe tsa batho ba hao li tla ba holim'a hao.’
﴿يَٰٓأَهۡلَ ٱلۡكِتَٰبِ تَعَالَوۡاْ إِلَىٰ كَلِمَةٖ سَوَآءِۭ بَيۡنَنَا وَبَيۡنَكُمۡ أَلَّا نَعۡبُدَ إِلَّا ٱللَّهَ وَلَا نُشۡرِكَ بِهِۦ شَيۡـٔٗا وَلَا يَتَّخِذَ بَعۡضُنَا بَعۡضًا أَرۡبَابٗا مِّن دُونِ ٱللَّهِۚ فَإِن تَوَلَّوۡاْ فَقُولُواْ ٱشۡهَدُواْ بِأَنَّا مُسۡلِمُونَ64﴾
{Oho lona batho ba Buka! tloong lentsoeng le ts'oanang pakeng tsa rona le lona – hore re se ke ra khumamela mang kapa mang haese Allah A le Mong Feela 'me re se ke ra Mo kopanya le ntho leha ele efe ebile re se ke ra nka ba bang har'a rona ele marena boemong ba Allah. Empa haeba ba furalla, joale e-re: ‘Pakang hore rona re Mamoseleme [ba inehetseng ho Eena]’ 64} [Ali Imran: 64].”
Empa eitse ha ba furalla mme ba hana ho kena Islamong, Moprofeta ﷺ le barutuoa ba hae - Allah A khahlisoe ke bona - ba ile ba ba loantša, ’me a ba lefisa lekhetho la jizyah (lekhetho la ts'ireletso le lefshoang ke bao e seng Mamosleme ba phelang tlas’a puso ea Islam).
Ho netefatsa ho kheloha ha bona le hore ba holim'a bolumeli ba bohata kamor'a hore bo hlakoloe ke bolumeli ba Muhammad ﷺ, Allah O laetse lemoseleme ho kopa Allah letsatsi le leng le le leng, thapelong e 'ngoe le e 'ngoe le ho rakʼah e 'ngoe le e 'ngoe ho mo tataisetsa tseleng e otlolohileng, e nepahetseng le e amohelehang, e leng: Islam. 'Me hore A mo behelle hole le tsela ea ba ipiletseng khalefo ea Hae, e leng: Bajuda le ba joaloka bona ba tsebang hore ba holim'a bohata empa ba tsoela pele ho ba ho bona. 'Me O mo sireletsa tseleng ea ba tsoileng tseleng (ba lahlehileng) ba rapelang ntle le tsebo, ba bolela (nahana) hore ba tseleng ea tataiso empa ba ntse ba le tseleng ea tahleho. ʼMe bao: ke Bakreste le ba joaloka bona ho tsoa lichabeng tse ling ba rapelang ka tsela e fosahetseng le ka ho hloka tsebo. Sena sohle ke hore lemosleme le tsebe ka tsebo e tiileng hore bolumeli bo bong le bo bong ntle le Islam ke ba bohata, le hore mang kapa mang ea rapelang Allah ka bolumeli bo bong bosele ntle le ba Islam o lahlehile. Mme ea sa lumeleng sena ha se karolo ea Mamosleme. Mme bopaki tabeng ena bo bongata ho tsoa ho Qur’an le Sunnah.
Ka hona ho tlamehile hore mongoli oa sengoloa sena — Abdul Fattaah — a potlakele ho baka ka pako ea ’nete, hape a ngole sengoloa seo ho sona a phatlalatsang pako ea hae. Mme mang kapa mang ea bakang ho Allah ka pako ea ’nete, Allah o amohela pako ea hae; ka lebaka la polelo ea Allah Ea Khanyang:
﴿...وَتُوبُوٓاْ إِلَى ٱللَّهِ جَمِيعًا أَيُّهَ ٱلۡمُؤۡمِنُونَ لَعَلَّكُمۡ تُفۡلِحُونَ﴾
{... “Mme bakelang ho Allah kaofela ha lona balumeli hore le tle le atlehe} [An-Nur: 31], Le mantsoe a Hae, Ea Tlotlehang:
﴿وَٱلَّذِينَ لَا يَدۡعُونَ مَعَ ٱللَّهِ إِلَٰهًا ءَاخَرَ وَلَا يَقۡتُلُونَ ٱلنَّفۡسَ ٱلَّتِي حَرَّمَ ٱللَّهُ إِلَّا بِٱلۡحَقِّ وَلَا يَزۡنُونَۚ وَمَن يَفۡعَلۡ ذَٰلِكَ يَلۡقَ أَثَامٗا68 يُضَٰعَفۡ لَهُ ٱلۡعَذَابُ يَوۡمَ ٱلۡقِيَٰمَةِ وَيَخۡلُدۡ فِيهِۦ مُهَانًا69 إِلَّا مَن تَابَ وَءَامَنَ وَعَمِلَ عَمَلٗا صَٰلِحٗا فَأُوْلَٰٓئِكَ يُبَدِّلُ ٱللَّهُ سَيِّـَٔاتِهِمۡ حَسَنَٰتٖۗ وَكَانَ ٱللَّهُ غَفُورٗا رَّحِيمٗا70﴾
{Le bao ba sa bitseng ho molimo o mong hammoho le Allah, hape ba sa bolaeng moea oo Allah A o hanetseng ntle le ka toka, hape ba sa etseng bofebe; mme mang kapa mang ea etsang se joalo o tla thulana le kotlo e bohloko 68
Kotlo e tla eketsoa ho eena ka Letsatsi la Tsoho, mme o tla hlola teng a nyelisitsoe 69
Ntle le ea bakileng, a lumela, mme a etsa liketso tse lokileng; bao ke bona bao Allah A tla fetola libe tsa bona hore e be liketso tse ntle. Mme Allah Ke Ea Tšoarelang Haholo, Ea Mohau o Moholo 70} [Al-Furqan: 68 - 70]. Hape ka lebaka la polelo ea Moprofeta ﷺ:
«الإِسْلَامُ يَهْدِمُ مَا كَانَ قَبْلَهُ، وَالتَّوبَةُ تَهْدِمُ مَا كَانَ قَبْلَهَا».
“Islam e hlakola tsohle tse tlileng pele ho eona 'me pako e hlakola tsohle tse tlileng pele ho eona.” 'Me polelo ea hae ﷺ:
«التَّائِبُ مِنَ الذَّنْبَ كَمَنْ لَا ذَنْبَ لَهُ».
“Ea bakileng sebeng sa hae o joaloka ea senang sebe ho hang.”
ʼMe litemana le Lihadith tse nang le moelelo ona li ngata haholo.
Ke se ke kopa Allah Ea Khanyang le Ea Phahameng hore A re bontše ’nete e le ’nete ’me A re fe matla a ho e latela, hape A re bontše leshano e le leshano ’me A re fe matla a ho le qoba. Hape A re hauhele ’na le mongoli Abdul Fattaah le Mamosleme kaofela ka pako ea ’nete. Mme A re sireletse kaofela ho liteko tse khelosang, le ho latela litakatso le Satane. Ruri Eena ke Mong’a sena sohle, ’me O na le matla holim’a sona.
Mme litlhohonolofatso le khotso tsa Allah li be holim'a Moprofeta oa rona Muhammad, le holim'a lelapa la hae, le barutuoa ba hae, le bohle ba ba latelang ka botsʼepehi ho fihlela Letsatsi la Kahlolo.
***
st397v5.0 - 21/07/2026